[Neuradni Telemach forum]

[Forum070.net - neuradni forum uporabnikov Telemacha]

Množična hramba prometnih pod. o telekom. nezakonita

Debata o vsem, kar ni povezano s Telemachom in Tušmobilom

Množična hramba prometnih pod. o telekom. nezakonita

OdgovorNapisal/-a Safre » 24. Dec 2016 11:17

Države članice ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev ne smejo naložiti
splošne obveznosti hrambe podatkov


Pravo Unije nasprotuje splošni in neselektivni hrambi podatkov o prometu in podatkov o lokaciji,
vendar smejo države članice določiti preventivno ciljno hrambo teh podatkov z edinim namenom
boja proti hudemu kriminalu, če se taka hramba glede kategorij hranjenih podatkov, uporabljenih
komunikacijskih sredstev, vpletenih oseb in trajanja zadevne hrambe, omeji le na to, kar je nujno
potrebno. Za dostop nacionalnih organov do hranjenih podatkov je treba določiti nekatere pogoje,
med katerimi sta predhodni nadzor neodvisnega organa in hramba podatkov na ozemlju Unije
Sodišče je v sodbi Digital Rights Ireland iz leta 20141 Direktivo o hrambi podatkov2
razglasilo za neveljavno, ker splošna obveznost hrambe podatkov o prometu in podatkov o lokaciji, ki jo ta
direktiva določa, pomeni poseg v temeljni pravici do spoštovanja zasebnega življenja in do varstva
osebnih podatkov, ki ni omejen na najnujnejše.
Po izdaji te sodbe je Sodišče prejelo v odločanje dve zadevi, ki se nanašata na splošno obveznost
na Švedskem in v Združenem kraljestvu, da ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev hranijo
podatke v zvezi s temi komunikacijami, katerih hramba je bila določena z direktivo, razglašeno za
neveljavno.
Dan po izreku sodbe Digital Rights Ireland je telekomunikacijsko podjetje, družba Tele2 Sverige,
švedski regulativni organ za pošto in telekomunikacije obvestilo o svoji odločitvi, da bo prenehalo
hraniti podatke in da namerava že registrirane podatke izbrisati (zadeva C-203/15). Švedsko pravo
namreč ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev nalaga, da sistematično, kontinuirano in
brez kakršnekoli izjeme hranijo vse podatke o prometu in podatke o lokaciji za vse svoje naročnike
in registrirane uporabnike glede vseh elektronskih komunikacijskih sredstev.
V zadevi C-698/15 so Tom Watson, Peter Brice in Geoffrey Lewis vložili tožbe zoper britansko
ureditev hrambe podatkov, na podlagi katere lahko minister za notranje zadeve javnim
telekomunikacijskim operaterjem določi obveznost hrambe vseh podatkov v zvezi s
komunikacijami za največ dvanajst mesecev, pri tem pa je izključena hramba vsebine teh
komunikacij.
Na podlagi predloga Kammarrätten i Stockholm (pritožbeno upravno sodišče v Stockholmu,
Švedska) in predloga Court of Appeal (England and Wales) (Civil Division) (civilni oddelek
pritožbenega sodišča Anglije in Walesa, Združeno kraljestvo) je Sodišče pozvano, naj ugotovi, ali
sta nacionalni ureditvi, ki ponudnikom nalagata splošno obveznost hrambe podatkov in ki določata
dostop pristojnih nacionalnih organov do hranjenih podatkov, ne da bi ta dostop omejevali zgolj za
namene boja proti hudemu kriminalu in za dostop določili pogoj predhodnega nadzora s strani
sodišča ali neodvisnega upravnega organa, v skladu s pravom Unije (v tem primeru z Direktivo o
zasebnosti in elektronskih komunikacijah3 glede na Listino Evropske unije o temeljnih pravicah4).
V današnji sodbi Sodišče odgovarja, da pravo Unije nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa
splošno in neselektivno hrambo podatkov
.
Sodišče najprej potrjuje, da zadevni nacionalni ukrepi spadajo na področje uporabe Direktive.
Varstvo zaupnosti elektronskih komunikacij in podatkov o prometu, ki ga zagotavlja Direktiva, se
namreč uporablja za ukrepe, ki so jih sprejele vse osebe razen uporabnikov, ne glede na to, ali gre
za zasebne osebe ali subjekte ali državne organe.
Sodišče dalje ugotavlja, da čeprav ta direktiva državam članicam dopušča, da omejijo obseg
načelne obveznosti zagotavljanja zaupnosti komunikacij in z njimi povezanimi podatki o prometu,
ne more upravičiti tega, da odstopanje o te načelne obveznosti in zlasti od prepovedi hrambe teh
podatkov, ki je določeno z njo, postane pravilo.
Poleg tega Sodišče opozarja na svojo ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero varstvo temeljne
pravice do spoštovanja zasebnega življenja zahteva, da se odstopanja od varstva osebnih
podatkov določijo v mejah tega, kar je nujno potrebno. Sodišče to sodno prakso uporabi za
pravila, ki urejajo hrambo podatkov, in za pravila, ki urejajo dostop do hranjenih podatkov.
Sodišče v zvezi s hrambo ugotavlja, da je na podlagi vseh teh hranjenih podatkov mogoče
izpeljati zelo natančne ugotovitve o zasebnem življenju oseb
, katerih podatki so bili hranjeni.
Poseg, ki izhaja iz nacionalne ureditve, ki določa hrambo podatkov o prometu in podatkov o
lokaciji, je treba obravnavati kot zelo resnega
. Okoliščina, da se hramba podatkov izvede, ne
da bi bili uporabniki elektronskih komunikacijskih storitev o tem obveščeni, lahko pri zadevnih
osebah povzroči občutek, da se njihovo zasebno življenje stalno nadzoruje. Zato lahko le boj
proti hudemu kriminalu upraviči ta ukrep
.
Sodišče navaja, da ureditev, ki določa splošno in neselektivno hrambo podatkov, ne zahteva
povezave med podatki, za katere se določa hramba, in grožnjo za javno varnost
in predvsem
ni omejena na hrambo podatkov v zvezi z začasnim obdobjem in/ali geografskim območjem in/ali
krogom oseb, ki so lahko vpletene v hudo kaznivo dejanje. Taka nacionalna ureditev torej
presega meje nujno potrebnega in je ni mogoče šteti za upravičeno v demokratični družbi,
kot to zahteva Direktiva glede na Listino.

Sodišče, nasprotno, pojasnjuje, da Direktiva ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa ciljno
hrambo podatkov
za namene boja proti hudemu kriminalu, če se taka hramba glede kategorij
hranjenih podatkov, uporabljenih komunikacijskih sredstev, vpletenih oseb in trajanja zadevne
hrambe omeji le na to, kar je nujno potrebno. Po mnenju Sodišča mora biti vsaka nacionalna
ureditev, ki to predvideva, jasna in natančna in mora določiti zadostna jamstva
, da se podatki
zavarujejo pred tveganjem zlorabe. Določiti mora okoliščine in pogoje, pod katerimi je mogoče
preventivno sprejeti ukrep o hrambi podatkov, da se zagotovi, da je obseg tega ukrepa v praksi
dejansko omejen na tisto, kar je nujno potrebno. Zlasti mora taka ureditev temeljiti na objektivnih
elementih
, na podlagi katerih je mogoče opredeliti osebe, katerih podatki bi lahko izkazovali zvezo
s hudimi kaznivimi dejanji, prispevati k boju proti hudemu kriminalu ali preprečiti resno nevarnost
za javno varnost.
Glede dostopa pristojnih nacionalnih organov do hranjenih podatkov Sodišče potrjuje, da se
zadevna nacionalna ureditev ne sme omejiti le na to, da zahteva, da dostop ustreza kateremu od
ciljev iz Direktive, čeprav gre za boj proti hudemu kriminalu, temveč mora določiti tudi vsebinske in
postopkovne pogoje, ki urejajo dostop pristojnih nacionalnih organov do hranjenih podatkov.
Ta ureditev se mora opreti na objektivna merila pri določitvi okoliščin in pogojev, pod katerimi se
pristojnim nacionalnim organom omogoči dostop do podatkov
. Dostop je načeloma mogoče
odobriti v povezavi z namenom boja proti kriminalu le do podatkov oseb, za katere obstaja sum, da
nameravajo izvršiti ali da so izvršile hudo kaznivo dejanje ali da so tako ali drugače povezane s
tem kaznivim dejanjem. Vendar bi bilo mogoče v posebnih okoliščinah, kakršne so te, v katerih
dejanja terorizma ogrožajo bistvene interese nacionalne varnosti, obrambe ali javne varnosti,
dostop do podatkov drugih oseb prav tako odobriti, kadar obstajajo objektivni elementi, na podlagi
katerih je mogoče šteti, da bi ti podatki lahko v konkretnem primeru učinkovito prispevali k boju
proti takim dejavnostim.
Dalje Sodišče meni, da je bistveno, da za dostop do hranjenih podatkov – razen v nujnih
primerih – predhoden nadzor
opravi sodišče ali neodvisen upravni organ. Poleg tega morajo
pristojni nacionalni organi, ki jim je bil odobren dostop do hranjenih podatkov, o tem obvestiti
zadevne osebe.
Glede na količino hranjenih podatkov, občutljivost teh podatkov in tveganje za nezakonit dostop do
njih mora nacionalna ureditev določiti, da se podatki hranijo na ozemlju Unije in da se
nepreklicno uničijo po koncu obdobja njihove hrambe.


VIR: http://curia.europa.eu/jcms/upload/docs/application/pdf/2016-12/cp160145sl.pdf
Slika
Safre
Moderator
Moderator
 
Prispevkov: 792
Pridružen: 21. Jan 2009 09:55
Prejete zahvale: 27
Telefon: Galaxy S VII edge

Vrni se na Splošno

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost